6. odstavek 137. člena ZDR-1 določa: Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
Komentatorji omenjene določbe (M. Kalčič v Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2008 stran 672) navaja, da ta določba ureja primer, ko delavec ne more opravljati delo zaradi višje sile, kar pomeni iz razloga, ki ni na strani delodajalca. V tem primeru si tveganja višje sile delita tako delodajalec kot delavec, saj je nadomestilo nižje kot v drugih primerih.
Pod višje silo nedvomno spadajo tudi ukrepi državnih organov v posledici širitve korona virusa in torej tudi ukrep iz Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, s katerim se začasno prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije. Gre namreč za vzrok izven sfere delodajalca (in delavca), ki ga ni bilo niti pričakovati, niti se mu izogniti oz. ga odvrniti.
Tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v svojih pojasnilih navaja primere ko bi lahko bila podana višja sila in sicer v naslednjih primerih:
- -v situaciji, ko se zaradi zmanjšanja širjenja SARS-CoV-2 začasno zaprejo vrtci in osnovne šole, kar povzroči nemožnost opravljanja dela delavcev zaradi varstva otroka, se odsotnost z dela enemu od staršev lahko upraviči zaradi višje sile,
- - primeru ukrepa začasne prepovedi in omejitve javnega prevoza potnikov, ko se ustavlja javni promet, delavec pa zaradi takšnega ukrepa ne more opravljati dela, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela, tudi možno govoriti o nastanku višje sile.
- - je nastanek višje sile zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami lahko razlog za upravičeno odsotnost z dela delavca.
Vsekakor pa je na mesto opozorilo, da je v vsaki posamični konkretni situaciji treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile (npr. pri prepovedi javnega prevoza je treba preveriti, če ni druge alternativne možnosti prevoza itd).
Zgoraj navedenim primerov je skupno to, da višja sila onemogoča izpolnitev obveznosti delavca, da dela, vendar menim, da bi se omenjena določba morala uporabljati tudi v primeru, ko višja sila onemogoča delodajalcu, da bi zagotavljal delo. V obeh primerih pride do tega, da delavec zaradi višje sile ne more opravljati dela. Vendar je v tej zvezi vseeno potrebno opozoriti, da je možna tudi druga razlaga in da ima v tem primeru delodajalec možen ukrep odreditve čakanja na delu. V tej zvezi je potrebno tudi opozoriti, da ministrstvo ni sprejelo stališča, ki bi potrjevala našo razlago.
